|
Iztok, na turnirju EM/GM/012 si dosegel za slovenske razmere vrhunski uspeh. Za pol točke si presegel velemojstrsko normo. Še enkrat iskrene čestitke! Kako se počutiš kot "pol-velemojster"?
Počutim se kar dobro, kdo se ne bi? Ob začetku tega turnirja niti v sanjah nisem računal na GM-normo, in sem začetni del turnirja odigral s pretiranim spoštovanjem do nasprotnikov. Kasneje sem z zmago nad igralcem 2500+ dobil krila in z nekaj sreče izkoristil ponujeno priložnost.
O tebi bi radi izvedeli nekaj več podatkov, koliko si star, kje živiš, s čim se v življenju ukvarjaš (poleg šaha seveda)?
Eh, leta teh bo čez nekaj dni kar okroglih 40. Imam kar srečo, da živim v Kamniku, mestecu obkroženim z bližnjimi hribi. Tako do mojih sprehodov s fotoaparatom do bližnjih vzpetin ni daleč. To imam tako za dušo, da se sprostim. Glavni konjiček poleg šaha je iskanje službe. Vse najboljše, skorajšnjo osvojitev velemojstrskega naslova pa da bi kmalu našel službo....,ti želim v imenu bralcev in moje malenkosti! Vem, da si pred leti doživel težko delovno nesrečo, katere posledice uspešno saniraš. Ali lahko kaj o tem? Ja res je bil je kar vroči ples z gospo Matildo, pač izkušnja več in življenje gre dalje. Svojo kariero si dokaj uspešno startal kot OTB šahist, saj si imel svoje čase, če se ne motim ELO rating 2200. Kdaj si potegnil prve poteze in kdo so tvoji šahovski učitelji? Kako je potekala tvoja kariera v rednem šahu? Figure sem se naučil premikati že pred osnovno šolo. Potlej se prav resno s šahom nisem ubadal. Kot brezkategornik sem s 16 leti po prigovarjanju kolega zašel v takratno Jelenovo šahovsko šolo. Moj prvi turnir, ki ni bil "cuger" je bil kar takratno republiško mladinsko prvenstvo. V prvi partiji sem celo remiziral z kasnejšim prvakom Štefanom Ciganom. Turnir sem končal na sredini lestvice. Leto kasneje sem odigral še eno prvenstvo in delil osmo mesto. Potlej sem kot mladinec igral za ljubljansko Iskro v takratni jugoslovanski drugi zvezni ligi, ter kasneje še za Domžale. Za člansko ekipo Domžal nastopam že dobrih 20 let. Ja, nekje sem prislužil celo rating nekaj čez 2200, ki zadnja leta pada s hitrostjo 50 rating pik na leto. Dopisni šah si, če se ne motim pričel igrati na ekipnem državnem prvenstvu za ekipo Domžal. Kakšni so bili tvoji začetki (verjetno še brez računalnika) in kako si zašel na mednarodne turnirje? V Domžalsko dopisno ekipo me je privabil kdo drug, kot Vide Vavpetič. Bil je kar zanimiv začetek. Turnir sem začel z podporo legendarnega AtarijaST s celimi osmimi megaherzi. Poleg tega je bil to še tisti čas po nezgodi, ko sem poteze zapisoval s svinčnikom v ustih. In pokonci sem težko zdržal dlje kot 15 minut, pač še sveže posledice nezgode. Seveda sem nekaj mesecev po štartu nabavil pravi računalnik. Na mednarodne turnirje, če se prav spomnim sem zašel nekje proti koncu prvega ekipnega prvenstva. Nekaj o mednarodnih turnirjih sem našel na spletu, še več sem težil Stanetu Korošcu, ki mi je precej pomagal z nasveti tako pred štartom mojega prvega turnirja, kot tudi tekom samega turnirja. Tvoji dosedanji dopisni turnirji in uvrstitve, uspehi? Meni se zdi vsak zadnji turnir največji uspeh. Tako je bilo po prvem mestu z ekipo Domžal, kot kasneje z zmago na mojem prvem mednarodnem turnirju na EM/A/131. Ter preko vseh norm, do norme za nastop na kandidatskem turnirju, kot do zadnje GM-norme. Z nekaj sreče utegne tako biti tudi po 2.Slav.cup-u
Danes spadaš med najboljše igralce v Sloveniji. Zdi se mi, da si tudi med peščico igralcev, ki vrhunsko obvladajo sodobno analizo v dopisnem šahu. Kako postopaš, ko se pred tabo znajde komplicirana dopisna pozicija?
Prva stvar je motivacija in zaupanje v svojo pozicijo. Zaupanje tudi v slabšo pozicijo!. Kompliciranih pozicij se lotim kakor kdaj. Običajno gre takole: glavne strateške ideje obeh strani, postavim si nekaj vprašanj o dobrih slabih figurah, dvojnih kmetih, slabih kmetih, centru ogledam si kmečke strukture, ki utegnejo nastati v eventuelni končnici, itd. Vse to običajno počnem na leseni tabli, da se ne obremenjujem z mnenji šahovskih programov, ki lahko delujejo tudi zavajajoče. Hkrati na računalniku "laufa" večje število število motorjev istočasno. In iz vse te kolobocije poskušam izluščiti poteze, ki se mi zdijo med najboljšimi. Te poteze potlej še dodatno obdelujem z raznimi načini analiz, ki jih omogoča Fritzov vmesnik. In na koncu glavne varijante ročno preverjam z različnimi motorji. Kakšni sta po tvojem mnenju vlogi človeka in računalnika v dopisnem šahu? Človek in računalnik bi bila na dopisni sceni sama zase prav nebogljena. Tako pa človek opravlja čudoviti del od izbire otvoritev, strateških idej in podobno, računalnik služi za preverjanje človekovih idej. Seveda računalnik opravlja veliko vlogo črnca, v vsaki poziciji preverja neverjetno število pozicij in s tem skrbi, da se nam kaj hudega v smislu taktičnih udarov v naslednjih petih, šestih potezah ne pripeti. Katere programe uporabljaš pri svoji analizi? Recimo v %. Kurim kar nekaj različnih vrst programov. Tudi takšne npr: Rebel, ProDeo, Fruit, TogaII 1.0,.. Precej uporabljam že ostarelega Gambit Tigra 2.0, ki ga še dodatno nastavim na čimvečjo agresivnost, tako da bi bilo bolj pravšnje ime zanj Kamikaza. Tako je recimo 98% njegovih idej za v kanto, tista 2% sta prav briljantna. Vse ideje različnih motorjev obvezno preverjam Fritzem, ki se mi zdi najbolj uravnotežen program. Tako pri skupni analizi na Fritza takole od oka odpade kakšno četrtino vsega analiznega časa. Nekaj manj uporabljam Shredderja, ki je prav tako odličen program. Koliko časa je vključen tvoj računalnik? Koliko ur na dan delaš sam? Računalnik gara 24 ur na dan. Temu dodam še do dve uri svojega časa. Kaj bi svetoval slovenskim igralcem, tistim bolj izkušenim in tistim, ki šele prihajajo? Šah je zabava in tako ga je potrebno jemati. Če kdo uživa v velikem številu partij naj jih igra. Za boljše rezultate je le potrebno v nekaj manj partij vložiti več časa. Tako, da kakšnih posebnih in čudežnih nasvetov ni, delo, sistematičnost, tudi kdaj pa kdaj prelistati kakšno šahovsko knjigo, recimo strategija, taktika in podobne. Pozicij iz knjig ni potrebno nastavljati, že branje je dovolj, recimo dvojni kmetje, kdaj so slabi, kdaj dobri, kako jih blokiramo, kdaj napadamo, kar zanimive teme, ki utegnejo prav priti tudi v sodobnem dopisnem šahu. Poleg tega vsem, ne samo začetnikom toplo priporočam Šemrlovo skripto Veščina analize v dopisnem šahu. Z njo lahko marsikdo preskoči nekaj let svojega razvoja. Učenje na tujih izkušnjah je le slajše, kot na lastnih porazih. Posebej lepo je opisan tudi trend ocene pozicije, kar je zelo koristno vedeti. Tudi sam sem predelal to skripto s pozicijami, ki jih navaja avtor. Kako bi izboljšal razmere v slovenskem dopisnem šahu? Kako bi v naše vrste privabil več igralcev? Kaj dosti ne bom o tem, ker imajo drugi le boljše ideje, recimo Krjavelj. Prejle sem v zadnji Šahovski misli opazil zelo zanimiv in poučen članek o dopisnem šahu in računalnikih. Take informacije so potrebne OTB šahistom, kjer jih kar precej misli, da v dopisnem šahu igrajo samo računalniki. Tvoje mnenje o spletni strani "Dopisni šah v Sloveniji". Dovoljena je seveda konstruktivna kritika! Nedvomno je Krjavelj s spletno stranjo ob borbenem Danilu poskrbel za velik dotok novih igralcev. Tako bomo ob večjem številu igralcev pridobili na kvaliteti.
V Gornji Radgoni si postal član Sveta za dopisni šah! Kako vidiš svojo vlogo v tem organu?
Tudi neumni predlogi bodo padali, kajti prav levi predlogi so pogoj, da se nekomu utrne pametna ideja in nastane nekaj boljšega. Nekako si (če se ne motim) pristal tudi na sodelovanje na naši spletni strani. Tvoji članki, ki sem jih prebral doslej, so vsi iskrivi, domiselni in poučni. Ali si za to, da bi samostojno in po svoji presoji objavljal članke na uradni spletni strani? Katero barvo pisave si boš izbral? Zelena je že rezervirana za Danila. Modra je nekako moja. Črna pa dolgočasna… Ja pa naj bo. Bom pripravil tudi kakšen članek. Tole z barvami ne vem, če je najbolj posrečeno. Res me zanima, koliko obiskovalcev si zapomni, da je Krjavelj moder in Danilo zelen. Verjetno bi lepše izgledalo, da je pod vsakim člankom naveden avtor. Barve, če že morajo biti, naj bodo in mi je prav vseeno katera. Kaj bi še povedal pa sem te pozabil vprašati? Takšnega srečanja, kot je bilo v Radgoni še nismo imeli. G.dr.Ivan.Rihtarič je profesionalno organiziral naše srečanje. Vse pohvale! Verjamem, da bo naslednje leto tik pred septembrom proti Radgoni usmerjenih precej pogledov! |