Dopisni intervju: MITJA GERZINA

Mitja, najprej ti še enkrat čestitam k uspehu kariere – osvojitvi prve norme za naslov velemojstra. Je bilo težko?

Hvala za čestitke tebi in vsem ostalim. Težko mi je bilo v prvem poskusu na GMN turnirju, ko mi je zmanjkalo polovico točke. Nekaj hitrih remijev na začetku se mi je na koncu maščevalo. Tako sem moral v zadnji partiji v izenačeni poziciji igrati na zmago, na koncu pa komaj rešil remi.

Drugi poskus je bil uspešnejši in obenem lažji, izkušnje iz prvega so mi prav prišle, poleg sreče , ki sem jo imel na tem turnirju in jo bom pozneje opisal sem imel na koncu še toliko rezerve, da sem lahko dve partiji na hitro remiziral kljub malenkost boljši poziciji.

Na nas dopisnike, ki te srečujemo v glavnem enkrat letno, deluješ nekako skrivnostno! Nekakšna ”skromnost” za katero pa se marsikaj skriva, to smo že ugotovili. Ali je res kaj na tem, ali pa je to le naš vsakoletni napačni vtis?

Bo kar držalo, vtis je pravilen.

O tebi vemo veliko in pravzaprav malo. Nekaj osebnih podatkov ne bi škodilo, takole za dokumentacijo. Kje, s kom in kako živiš? S čim se poklicno ukvarjaš? Kaj te v življenju poleg šaha še zanima? Potreboval bi čim več podatkov – številko čevljev lahko izpustiš pa tudi letnik, za katerega tako ali tako vemo, da je tisti najžlahtnejši!

Rojen sem v Ljubljani, po poroki z mojo ženo Marijo, sva se preselila v Grosuplje in nato dokončala hišo v kraju Malo Mlačevo pri Grosupljem. Drugače sem gradbeni tehnik in sem bil sprva zaposlen v Tehniki in pozneje po združitvi v SCT- ju. Sedaj pa sem že kar nekaj časa v obrtni zadrugi Magro v Grosupljem. Ker nisva mogla imeti otrok, sva imela z ženo kar nekaj aktivnosti. Rada hodiva v hribe in uživava v lepotah naše prelepe Slovenije. Tam sem v svetu tišine večkrat našel trenutke za razmišljanje, užival v prelepih razgledih in nabiral novih moči, ki so potrebne za današnji tempo življenja. Dolgo časa sem se ukvarjal tudi z vzrejo nemških ovčarjev, zraven spadajo tudi razstave pa šolanje in tekmovanja. Imel sem kar nekaj uspehov v sledenju, kjer sem bil z mojo nemško ovčarko Nino tudi državni prvak, z Ikarjem tudi, vendar v poslušnosti, poleg tega pa sem bil z njim v Švici na svetovnem prvenstvu šolanih psov.

Pred štirimi leti sva dobila v rejništvo Roka, ko je bil star 3 leta in sva ga pozneje tudi posvojila. Življenje se je povsem spremenilo, določene stvari s katerimi sva se prej ukvarjala, so odpadle, prišle so nove, postal je središče vsega dogajanja. Hribi so seveda ostali in jih tudi sedaj skupaj z veseljem obiskujemo, prav tako radi kolesarimo, le da jaz naredim na leto 4-5 tisoč kilometrov več, vendar se bo ta razlika v km z leti kmalu zmanjšala. Skupaj z sinom veliko igrava badbinton, on tudi trenira v Ljubljani, jaz se pa rekreiram. Malo tudi kartamo – tarok, remi, magic the gathering. Igram tudi mrežni tarok, po internetu pa kakšno partijo šaha medtem ko računalnik melje. Pa še kaj bi se našlo, tako da za dopisni šah ne ostane dosti časa ...

Seveda ne sme manjkati klasično vprašanje: Tvoje prve šahovske poteze? Kateri so tvoji dosežki v (ne)dopisnem šahu?

Šah sem igral od 6 leta naprej s prijatelji iz bloka. Pozneje sem spremljal šahovske programe. Včasih sem iskal nasprotnike za igro pa jih vedno nisem dobil, sedaj pa tega problema ni več, saj ga na spletu najdeš kadarkoli. Drugače pa je moje šahovsko znanje povprečno, mi je pa že uspelo premagati kakšnega nasprotnika z višjim nazivom.

Kdaj in kako si zašel v vode dopisnega šaha?

Povsem naključno, na nekem srečanju z Cvetkom Jakšo, ko mi je omenil, da je pričel igrati dopisni šah na polfinalu XIV. državnega prvenstva ter mi razložil vso evidenco in ostale potrebne stvari za igro. Prvenstvo se je že pričelo, nekaj igralcev je odpovedalo udeležbo, dal sem vlogo Janku Bohaku, ki mi jo je z veseljem odobril in sem pričel igrati in tudi zmagal na tem prvem turnirju. Ja pol sem pa not padu. Če se ne bi vključil takrat, bi se sigurno sedaj, ko se večino igra preko spletnega strežnika. Igral sem kar nekaj turnirjev v dopisnem šahu z dopisnicami, z vso potrebno in nepotrebno evidenco in za mene prepočasnim komuniciranjem, nato večinoma po e-mailu in sedaj na spletnem strežniku. Nazaj na e-mail verjetno nikoli več ne bom šel, dopisnice pa so itak že zgodovina.

Ko pregledujem dokumentacijo za nazaj, opažam v tvoji karieri določena nihanja. Navzgor, pa malo nazaj, pa spet strmo gor. Kaj je vzrok temu?

Da res je, nihanja so povsod v življenju in tudi dopisni šah ni izjema. Vzrokov je več, od domačih razmer do prevelikega števila partij, ki sem jih v določenem obdobju igral (tudi preko 50). Ob upoštevanju, da je bila večina na dopisnicah, je to vzelo kar preveč časa, ki ga je potem primanjkovalo pri kvalitetnejših analizah, te pa so odločilne v dopisnem šahu. Tako je padec malo nazaj povsem samoumeven. Ko to ugotoviš, se lahko samo še pobereš in greš lahko malo višje.

Tvoji največji uspehi v dopisnem šahu? Najmanj kar lahko omeniš, so turnirji, ki so ti prinesli norme in naslove! Kako si doživljal svoj vzpon?

Na vprašanje bom odgovoril kar s spodnjo tabelo, ki sem jo namenoma razvrstil po % uspešnosti in ne vključuje vseh mojih igranih turnirjev. Procent uspešnosti je seveda varljiv, saj je odvisen predvsem od moči in kategorije posameznega turnirja. Tako je moj največji, zadnji uspeh – osvojitev prve GM norme šele na 11. mestu, norma v finalu olimpiade, ki jo trenutno igram pa bi bila z 58 % skoraj na dnu te tabele. Vsakega uspeha se je treba veseliti od manjšega pa do največjega.

TURNIR	%	mesto	norma
ICCF EM/CUP/A044	100	1
DP /08 POLFINALE	87	1
II.MDP/12 I.deska	85	1
ICCF EM7CUP/A036	83	1
ICCF EM/CUP/A026	83	1
ICCF EM/C/B009 Semifinale	81	1
ICCF EM/M/A050	80	2
OLYMPIAD XV-Preliminares-section2-board 4	80	2	1.SIM
F-DP/09 IV. DRŽAVMO PRVENSTVO	79	2
EM/J50/P158	75	3
INTERZONAL 2004	75	1	1.GM
65th European Championship Semifinal 7	71	2	2.SIM
SLO/V.DP/15	70	2
YU - 2000	68	?	2.IM
I. DRŽAVNO PRVENSTVO - FINALE - E-MAIL	65	3
EM/GMN/012	63	2	1/2 premalo
OLYMPIAD XIV - Preliminaries - Section 2- Board 1	50	8	1.IM

Večkrat si igral na državnih prvenstvih pa nikoli nisi postal prvak, kar je po svoje čudno. Na mednarodni sceni pa uspeh za uspehom! Kako to?

Res je, da nikoli nisem postal prvak. Sem bil pa dokaj blizu na IV. državnem prvenstvu, ki se je končalo z mrtvim tekom Petra Kariža iz Ljubljane in mene, ko sva oba dosegla po 11 točk. Peter Kariž je turnir končal brez poraza, kar mu je zagotovilo boljši “sonnenborn” , ki je bil prvi dodatni kriterij in s tem prvo mesto. No potem sem bil še enkrat drugi , nato tretji. Vzroki so spet v domačih razmerah in v prevelikem številu partij, ki sem jih takrat poleg državnega prvenstva še igral. Prednost pa so imeli mednarodni nastopi za reprezentanco. Včasih pa je treba enostavno priznati, da je bil nasprotnik boljši in mu čestitati za uspeh.

Vsak dopisni šahist doživi kar nekaj smešnih pa tudi manj smešnih, da ne rečem nerodnih dogodkov. Napačna zapisovanja potez, spori z nasprotniki in podobno. Nam lahko zaupaš kakšno svojo zanimivo zgodbico?

Napake se res pojavljajo, tako v rednem kot v dopisnem šahu in tudi meni se je že zgodila. Toda ljubše mi je, če jih dela nasprotnik. V neki dopisni partiji mi je nasprotnik iz Švice poslal po e-mailu ”popravek” poteze, ki jo je poslal z dopisnico. Čeprav je dopisnica prišla šele čez nekaj dni, je ta poteza tudi obveljala. Bil pa je eden tistih, s katerim se nisem uspel dogovoriti za veliko cenejše e-mail dopisovanje - kaznoval se je pa sam. Druga je zgodbica z Američanom, ki je verjetno skoraj vsem, ki so spremljali kvalifikacije za 15. Olimpiado in prebirajo tvoje dopisne vrstice že poznana in je ne bom ponavljal.

Tretja pa se mi je zgodila na zadnjem turnirju (Interzonal 2004) prav tako z Američanom , ki je imel to smolo, da je naredil veliko napako pri izenačeni poziciji in izgubil partijo. Tolažil sem ga, da se je tudi meni to že pripetilo. Zaupal mi je, da njemu tudi ter da se bo potrudil, da se to ne bo več zgodilo. In se je - in to prav proti meni na istem turnirju (igrali smo po dve partiji vsak z vsakim), s to razliko, da je imel tokrat srečo, da je bila pozicija že izgubljena in napaka ni prišla do izraza.

Kako doživljaš ”dogodek desetletja” za slovenski dopisni šah – 15. Olimpiado? Naše prebijanje skozi predtekmovanje, končni uspeh in uvrstitev v finale, naše možnosti v finalu, kakšen osebni rezultat pričakuješ?

Naše prebijanje skozi predtekmovanje, končni uspeh in uvrstitev v finale je bila res uspešna zgodba in želimo si, da bi se še večkrat ponovila. Vsi nasprotniki v finalu so spoštovanja vredni, vsakega remija bomo veseli in vsaka zmaga bo že odličen dosežek. Realnost je uvrstitev od 5 – 10 mesta, kar bi bil tudi vrhunski dosežek slovenskega dopisnega šaha. Moj cilj je osvojiti drugo GM normo, ki je 7,5 točke, realnost je seveda ob tako močnih nasprotnikih drugačna, toda cilji morajo vedno biti visoki.

Zdaj pa precej zvito vprašanje, odgovor pa naj bo čim manj zvit! Koliko računalnikov uporabljaš pri svojih analizah in koliko GHZ skupno imajo procesorji v najmočnejšem?

Enega svojega in enega v souporabi s sinom (ko ne igra igric). 3,0 GHZ + 1.7 GHZ = skoraj 4,7 GHZ .

Koliko ur svojega lastnega dela vlagaš v dopisni šah? Recimo na teden? Ali kdaj izklopiš svoje računalnike?

Zelo različno, včasih nič, včasih malo več – v povprečju 1-2 uri na dan, odvisno od razpoložljivega časa. Računalnika pa kar skoz delata, saj zato jih mamo, morajo služiti svojemu namenu. Če štroma zmanjka, se kar sam izklopi, pa če kaj nagaja je tudi treba resetirat….

Iz lastnih izkušenj vem, da ni dobrih rezultatov v dopisnem šahu brez dobrega analiznega sistema. Sam sem svojega podrobno opisal v priročniku ”Veščina analize v dopisnem šahu”. Prepričan sem, da imaš ti še kako dodelan svoj lastni sistem. Ga lahko na kratko opišeš? Nam lahko zaupaš skrivnost ali dve, ki nista zajeti v omenjenem priročniku?

Res je in tvoj analizni sistem je res odličen, prava biblija za dopisne šahiste in večinoma jo uporabljam ter jo priporočam vsem novim in predvsem mladim dopisnim šahistom. Težko je kaj dodati, morda to, da v zapletenih pozicijah po končanem delu analiznega motorja preverjam pozicijo 5-10 polpotez ali več v naprej z najmanj dvema motorjema, ki sta odvisna od pozicije in nato nazaj do tekoče poteze. Ponavadi se pojavljajo napake ravno v tem območju polpotez, ki jih je treba preverjati tako dolgo, dokler ne dosežeš željenega rezultata. Daljše je preverjanje v polpotezah naprej, manjša je verjetnost napake, vendar je ponavadi dovolj, da si le eno potezo pred nasprotnikom v analizah.

Kako gledaš na današnjo slovensko ”dopisno sceno”? Kaj se dogaja pa se ne bi smelo in kaj se ne dogaja pa bi se moralo?

Mislim, da dokler imamo Krjavlja in ostale ustvarjalce dopisne scene, se nam ni bati ne za pomanjkanje informacij, ne za razvoj in širjenje dopisnega šaha med mladimi in tudi ostalimi. Zaenkrat teče vse kot je treba.

Kaj bi priporočil igralcem, ki prihajajo?

Preštudirati Krjavljevo biblijo in jo čimveč uporabljati. Igrati toliko partij, kolikor jim čas in ,veselje do igre dopuščata. Čimbolj izboljšati svoje šahovsko znanje v vseh fazah igre in ga uporabljati v svojih analizah. Posebno pozornost posvetiti otvoritvam, oziroma uporabljati teorijo otvoritev (knjige, programi, revije, baze otvoritev...), kajti otvoritev je ključnega pomena, saj se dobljena prednost težko izgubi, zaostanek pa težko nadoknadi v kasnejših fazah partije.

Tvoji načrti za prihodnost – v dopisnem šahu seveda? Najprej Olimpiada, potem pa....? Kakšni so tvoji cilji?

Seveda je sedaj Olimpiada v prvem planu, potem Ekipno DP, za naprej bom pa še videl kako se bodo stvari odvijale glede na razpoložljiv čas .

Marec – 2006

Dopisno je spraševal: MARJAN ŠEMRL