Dopisni intervju: JOŽE NOVAK

Jože Novak je na slovenski dopisniški sceni pravi posebnež. Šah ga kot dejavnost spremlja od rane mladosti, nikoli pa ni igral šaha v kakšnem šahovskem klubu. Pred dobrim desetletjem se je kot meteor pojavil v slovenskem dopisnem šahu in kmalu poskrbel za prvovrstno presenečenje, saj je v nekaj letih postal eden redkih igralcev z naslovom mednarodnega mojstra. Nekaj let kasneje ga je nadgradil v starejšega mednarodnega mojstra, pred dobrim mesecem pa je na kandidatskem turnirju izpolnil svojo prvo normo za naslov velemojstra.

Jože, najprej se seveda spodobi, da ti v imenu vseh slovenskih dopisnikov iskreno čestitamo za tvoje uspehe! Kdaj boš postal velemojster? Kar nekaj želez imaš trenutno v ognju.

Šah igram, ker mi zapolnjuje potrebo po logičnem razmišljanju, analizi in razvoju lastne logike v mojih možganih. Ne bi rad prešel na drugo temo, a vzdrževanje centra za logično razmišljanje je pomembna dejavnost vsakega posameznika. Šah pri razvoju logike deluje podobno kot vitamini pri razvoju imunskega sistema v organizmu.

Ali prav zares nikoli nisi sedel za šahovnico na nekem turnirju, se zazrl nasprotniku v oči, mu podal roko, poslušal tiktakanje šahovske ure, pisal partijo in se nekaj ur trudil za zmago? Kako pa te je sicer šah spremljal skozi življenje? V mislih imam leta preden si nastopil na prvem tekmovanju v dopisnem šahu?

OTB turnirjev nisem igral z izjemo enega hitropoteznega turnirja v Iskri nekje v letu 1975. Največ živega šaha sem preigral kot otrok v otroškem vrtcu od 4 do 7 leta starosti, tudi na nekaj ekipnih turnirjih, sem takrat nastopil. Že takrat so se moje otvoritve v glavnem začenjale z 1.d4. Veliko kvalitetnega šaha sem preigral za časa služenja vojske na Brionih. Turnirsko življenje me ne zanima, ker potekajo šahovski turnirji preko vikendov; takrat pa jaz počnem povsem druge stvari. Prvi dve dopisni partiji sem odigral s sodelavcem nekje leta 1976, tako da sva dnevno izmenjavala potezi – obe partiji sem jasno dobil! V najstniških letih sem najraje reševal šahovske probleme, v glavnem iz šahovskega vestnika, dnevnega časopisja ....V začetku 80-tih let sem nabavil ogromno šahovske literature – predvsem nemške in srbohrvaške.

Vem, da si v začetku nastopal v različnih dopisnih internetnih klubih in se šele potem pridružil ”uradni” dopisni organizaciji preko slovenske zveze. Zanima me tvoje občutenje razlike med enim in drugim načinom udejstvovanja!?

Dopisni šah sem si zaželel igrati že nekje pri petnajstih letih, a nekako nisem našel poti k dopisnim šahistom, oni pa mene tudi niso odkrili. Leta 1997 je bil internet že toliko razvit, da je bilo možno igrati dopisni šah v nekaj klubih IECC, IECG in še nekaj manjših. Začel sem igrati najprej na IECC, ker je takrat edini omogočal igranje dvobojev – dve partiji proti enemu nasprotniku. To je bilo za mene dovolj in takrat si niti predstavljati nisem mogel, kaj pomeni igrati turnir z deset in več nasprotniki sočasno. Dokler so mi nasprotniki praktično vsak dan vračali poteze, sem bil s takim načinom igre popolnoma zadovoljen. Kasneje so sledila vabila na turnirje po raznih klubih in organizacijah, tako da imam do danes odigranih približno 450 dopisnih partij.

Če že imaš ICCF za uradno organizacijo, je razlog, da sem najprej igral drugje prav v tem uradništvu! Uradniki naredijo zelo malo za promocijo šaha! Ko sem si prvič ogledal strani dopisnih šahistov Slovenije in takrat razpisane turnirje, sem navezal kontakt z Borisom Žlenderjem, ki me je prijavil na prvi turnir ICCF.

Po številu odigranih partij na uradnih turnirjih sodiš med plodovitejše slovenske dopisnike, saj ti evidence kažejo že preko 200 partij. Katere turnirje si igral in kaj šteješ med svoje največje uspehe?

No za mene so vsi turnirji, katere sem igral pomembni in ne ločim uradnih od neuradnih. Morda se sliši čudno, a za največji uspeh si štejem zmage nad po ratingu močnejšim nasprotnikom od sebe. Take zmage so mi pomembnejše od turnirskih zmag.

Če pozoren raziskovalec malo brska po tvojih podatkih na internetu, lahko ugotovi, da si že v internetnih klubih veljal za velikega poznavalca uporabe računalniške tehnologije pri šahovskih analizah. Takega te poznamo tudi po številnih prispevkih na slovenskem dopisnem forumu. Kako si doživljal vzpon šahovskih programov v vseh teh letih?

Z računalništvom se ukvarjam nekje od leta 1973, ko sem začel programirati prve programabilne kalkulatorje. Kasneje sem se igral s C-64 in C -128 nekoliko programiral v Basicu in Fortranu. Leta 1987 smo kupili v podjetju IMP Avtomatika masovno osebne računalnike za razvoj, tehnologijo....

Ker sem vedno rad nekoliko pred konkurenco, sem stalno skrbel za delo na sodobni opremi. Prve šahovske programe sem uporabljal že na Commodore 64 – npr. Caissa. Na PC sem za potrebe analize dopisnih partij začel s Fritz 3 programom. Sočasno sem nabavil tudi Chessbase 6 program za urejevanje baz. Vedno dajem velik pomen otvoritvi in poznavanju otvoritev. Veliko število odigranih partij in vsebinsko poznavanje le teh nas vodi vedno v kvalitetnejši in zahtevnejši šah.

Ker šahovske igre trajajo povprečno 40 potez oziroma 80 polpotez, je poti do zaključka partije praktično neskončno mnogo. Število možnih pozicij se ocenjuje na 64!/(32!*8!^2*2!^6) ~= 10⁴³ Šahovski programi niso pisani za razrešitev najboljše odigrane partije, temveč so pisani s strani ljudi, ki z raznimi matematičnimi algoritmi skušajo pretvoriti človekovo poznavanje šaha v nekakšne nezmotljive stroje, ki pa še vedno delujejo po vzoru ljudi. Ocenjevanje programov izvajam vedno na Chessbase serverju z lastno otvoritveno knjižnico, ki jo stalno dopolnjujem in spreminjam glede na dosežene rezultate.

Kateri program je po tvojem mnenju danes najboljši? V neposrednih računalniških spopadih je to zanesljivo Rybka 3. Toda, ali velja enaka ugotovitev tudi za dopisne analize? Nekateri dopisniki trojki še ne zaupajo popolnoma. Algoritem programa je namreč nekaj posebnega?!

Dopisni šahist mora zaupati sebi, ne pa programu. S programom lahko samo testira svoje zmote. Rybka 3 je med programi svetovni prvak, torej je med programi najboljši, za igranje proti drugim programom. Programerji vedno gradijo nove programe s ciljem, da premagujejo svoje konkurente. Zaenkrat še ni bilo turnirja najboljših dopisnih šahistov proti programom po pravilih dopisnega šaha. Če bi hotel preveriti kateri program je za analize najboljši, bi porabil preveč časa. Sam vedno uporabljam zadnji uveljavljeni program.

Hitrost delovanja šahovskih motorjev merimo v posebni enoti kN/s. S kakšno hitrostjo deluje Rybka 3 na računalniku, ki ga trenutno uporabljaš za analize?

Hitrost v kN/s ni posebno pomemben podatek, no pa če te že zanima ima moja Rybka 3 za večprocesorski PC 64 bitna verzija cca 300 kN/s.

Ko beremo tvoje nasvete za uporabo motorjev pri analizah, najdemo mnogo uporabnega, napisano je v jedrnatem stilu in zelo strokovnem jeziku, kar pa lahko zares razumejo le dobri poznavalci. Kaj meniš o redni rubriki na spletni strani, kjer bi stvari povedal lepo počasi, razložil pojme in na tak način uvedel v svoje skrivnosti tudi tiste manj izkušene?

Pisanje nasvetov je zelo nehvaležna stvar, ker jih kot opažam le redki sprejemajo. Ko vidim, da ni odziva oziroma ni debate, preneham pisati. Če komu kaj ni jasno, naj vpraša za dodatna pojasnila. Zaenkrat ne mislim ustvarjati rubrike z nasveti, sem pa pripravljen v okviru foruma povedati, kako in kaj smatram za koristno.

Če prav razumem tvoje prispevke, svetuješ uporabo dinamične analize, vendar v eni liniji brez razvejanega drevesa. Ali s tem ne izpuščamo eventuelne boljše možnosti, ki pa jih program v osnovni liniji še ne ocenjuje kot takšne? Zakaj je dobro, da je število potez v liniji neparno? Svetuješ tudi uporabo le enega, najboljšega motorja. Kaj pa slabosti določenega motorja, ki jih odkrije drug program v analizi s prekrivanjem?

Analize vedno predpripravim z 1 do 3 kandidatkami, ki ima lahko spet vsaka 1 do 2 podvariante (veje), potem pa preko tega teče motor, ki doda eno svojo varianto, če je v času trajanja analize te poteze našel boljšo ali enakovredno potezo!

Slabosti imamo ljudje in motorji, vedno moramo gledati na to, da bomo naredili predzadnjo napako in ne zadnjo. Zanimivo je, da če Rybko 3 pošlješ ponovno preko kritične variante, ki jo je sama odigrala, v veliki večini primerov odigra novo drugačno kritično varianto!

Računalniški šah je druga disciplina, ki ima seveda veliko skupnega s sodobnim dopisnim šahom, le da lahko človek ob njem lenari. Ali nam lahko na kratko opišeš svoje delovanje na tem področju?

Če imam stroj prost, ga postavim na server Chessbase in mi igra računalniške partije. Odigranih imam cca 22.200+ partij s časom 3 do 10 minut in 7300+ partij s časom igranja 16 minut na partijo. Turnirje tukaj redko igram. Kot sem že napisal, analiziram izgubljene in dobljene partije, ter ustrezno korigiram svoj otvoritveni repertoar.

Nekdo je na tej spletni strani napovedal, da bo konec dopisnega šaha natančno v trenutku, ko bo vsak človeški poseg v proces računalniške analize postal nekoristen in s tem škodljiv. Ali se strinjaš s to definicijo? V kakšnem času se, če sploh, lahko to zgodi?

Dopisni šah ne bo izumrl, se bo pa število igralcev zelo zmanjšalo, vsaj kar se tiče dopisnega šaha, kot ga poznamo danes.

Vseskozi govoriva o dopisnem šahu. Vem, da se ne strinjaš s tem tradicionalnim izrazom, ker že dolgo ne ustreza več realnemu stanju. Kakšno spremembo naziva predlagaš in kako jo utemeljuješ?

Sodobni dopisni šah je šah človek + stroj proti človeku s strojem ob uporabi literature, analiz, že odigranih partij itd. Lahko bi temu rekli totalni šah.

Baje sestavljaš in stalno dopolnjuješ svojo lastno otvoritveno knjižnico, ki obsega več 1000 strani. Bi bil pripravljen vsaj del tega ogromnega znanja in materiala deliti s slovenskimi dopisniki in dovoliti objavo na zaščitenih straneh, do katerih bi imeli dostop le člani slovenske dopisne zveze?

Teh preko 1000 strani je že skoraj popolnoma neuporabnih, ker jih nisem ažuriral že več kot 8 let. Trenutno uporabljam za knjižnico program Chess Openings Wizard, ki omogoča veliko več kot chessbase. Naj naštejem samo nekatere prednosti:

· backsolve – pregleda poteze od zadaj naprej in izdela idealno kritično pot glede na rezultate vnešenih partij, vmesne analize in druge ocenjevalne označbe, ki jih vneseš ročno ali pa jih preračuna izbrani motor,

• Program tudi preračuna uncandidatke, kar pomeni, da prikaže iz katerih pozicij je nastala obravnavana pozicija na deski,
• Vsako pozicijo na deski je možno direktno v bazi enoznačno komentirati z daljšim tekstom,
• Možen je izvoz v EPD format in analiza neovrednotenih pozicij z željenim motorjem in ponoven pregled variant z backsolve metodo.

V teh letih si razvil tudi nekatere značilne psihološke pristope, ki jih uporabljaš in z njimi vršiš dodaten pritisk na nasprotnike. Bi nam hotel izdati nekaj receptov?

To je bilo pisano v okviru debat na forumu in naj tako ostane. Totalni šah pač opravičuje veliko več kot le premikanje figur po tabli. Sedaj ko se igra na serverju, je pisanje in dopisovanje izumrlo, komaj da ti kdo na koncu partije napiše kakšen stavek, Jaz se še vedno zahvalim za igro, če pa izgubim čestitam nasprotniku za zmago in prejeto lekcijo.

Vsekakor pa je potrebno o nasprotniku vedeti čim več: starost, poklic, ali je upokojen, žena, otroci, obveznosti .... Pri E-mail dopisnem šahu, so se vsi radi široko predstavljali, danes pa je dobro povprašati in pogledat po internetu, s kom imamo opravka. Dam samo primer, kako previdno sem igral pred leti igro proti dopisniku, ki je delal v Intelu na razvoju procesorjev.

Nekatere tvoje ideje jemljemo bolj za šalo. Na primer tisto o metanju kovanca, oziroma kocke v trenutkih, ko se ne moremo odločiti za potezo. Pa tvoj poseben odnos do števila 6 oziroma njegovih mnogokratnikih. Po drugi strani pa se ne moremo znebiti občutka, da pravzaprav resno misliš. Ali bi lahko bolj natančno razložil te svoje pristope?

Ko je pozicija mrtva v vse smeri, in ti šahovski motor kaže popolno remi situacijo za 2 ali več kandidatk in je tudi dinamična analiza vseh variant pokazala remi, ti pa želiš nadaljevati igro, je to najboljša odločitev. Morda jo bom začel uporabljati tudi na teoretičnih razpotjih, ko sledijo enakovredna nadaljevanja, da ne bi ponavljal svojih partij predaleč.

Glede števila odigranih polnih potez 6, 12, 24 sem doživljal, da padajo delne odločitve o končnem rezultatu. Če ti nasprotnik odigra neumnost že v prvih šestih potezah je izgubljen, če igra solidno pa sta določila tip obrambe in napada. Do 12. poteze največkrat popolnona razvijemo figure in sledi strateško premeščanje figur, ob napaki nasprotnika lahko tudi taktični napad. Do 24 poteze večinoma že vemo, ali igramo na zmago, ali rešujemo remi. Čeprav danes računalniki analizirajo tudi v otvoritvi v globino 21 in več polpotez, je smiselno ocene vejnatih variant primerjati na 6, 12, 24 potezi. To je najlažje izvajati v Chessbase programu v tabelarični notaciji!

V svojem nešahovskem življenju si izredno uspešen poslovnež. Da naredimo malo reklame, s čim se pravzaprav ukvarja tvoje podjetje Aniton? Kakšen vpliv bo imela aktualna recesija na vaše poslovanje?

Šah in posel ne mešam skupaj, edina skupna točka je uporaba zdravega razuma in logično delovanje. V obeh primerih tudi želimo priti čimvišje, a ko smo na vrhu, gre pot spet samo navzdol. Trenutno nisem še niti v šahu niti v poslu na vrhu.

Program moje firme pa si lahko ogledate na: www.aniton.si

Tudi v preteklosti beležiš pomembne poslovne uspehe. Bi jih hotel nekaj našteti?

Ta preteklost je pred osamosvojitvijo Slovenije in ja no tudi pred tem smo delali in nekaj naredili za skupno dobro.

Iz prispevkov v forumu se da razbrati, da znaš tudi drugače uživati. Med vikendi nekako ponikneš in se spet vrneš v ponedeljek. Kje se potikaš v tem času in kaj vse počneš?

Aktivni odmor na vikendu!

Kaj pa družinsko življenje? Ali zaradi dopisnega šaha kaj posebej trpi?

Zaradi dopisnega šaha ne trpi nihče, igra ga pa tudi ne nihče od domačih.

Da se vrneva k dopisnemu šahu. Po igralni moči sodiš v vsako slovensko reprezentanco. Kaj meniš o ideji, da bi enkrat zares združili vse moči in kot slovenska reprezentanca zmagali na Olimpijadi? Ideja sploh ni neuresničljiva. Samo pogljejmo, kaj so naredili Norvežani na 15. Olimpijadi!?

Šah je individualni (šport / igra) ekipno igranje je neka posiljena forma močnih šahovskih zvez, ki se želijo na ta način postavljati. V okviru ekipnih tekmovanj pač odigram turnir na svoji deski po svojih najboljših močeh, rezultat ekipe pa je postranska stvar. Čeprav trenutno provociram v forumu, kako bi lahko igrali ekipni šah res ekipno, je to samo provokacija.

Trenutno nastopaš v finalu posamičnega prvenstva Evrope. Po tabeli sodeč ti kaže na visoko uvrstitev, vendar žal ne čisto na vrh. Katero mesto kaniš osvojiti?

Turnir bom končal s 7,5 točke, kar bo dovolj za zgornji del tabele. Ker sem prišel v finale z najboljšim rezultatom iz predtekmovanj, so večinoma proti meni igrali na remi. V taki situaciji je skorajda nemogoče doseči boljši rezultat.

Uspeh na kandidatskem turnirju ti je praktično že zagotovil nastop v finalu svetovnega prvenstva. V letu 2009 se bodo začela kar štiri tovrstna prvenstva. V katerem terminu nameravaš nastopiti? Kakšen je tvoj cilj, morda kar naslov svetovnega prvaka?

Vsi ki pridejo do finala za svetovno prvenstvo imajo isti cilj. Vsaj ko potegnejo prvo potezo. Verjetno pa finale igrajo vsaj glavni akterji konzultantsko z nekoliko ojačanim teamom velemojstrov in močnejšimi stroji.

Na koncu imaš priložnost, da nam poveš vse, kar ti ”leži na duši” pa te nismo upali vprašati. Hvala za pogovor!

Nekako se zaključuje moj ciklus nastopov v dopisnem šahu. Še nekaj turnirjev morda dva, morda tri in dopisni šah bom igral samo še na veteranskih turnirjih. Sem človek, ki potrebuje raznolike hobije in prihaja obdobje novih iger.